V četrtek, 18. 6. 2026, smo sedmošolci zamenjali šolske klopi za delovne mize in se podali na prav posebno misijo – izdelavo pručke. Po uvodnih navodilih smo zavihali rokave, si nadeli zaščitno opremo in začeli pravo lesarsko avanturo. Učenci smo se razdelili v pet skupin. Vsaka skupina je bila zadolžena za svojo delovno operacijo, zato je delo potekalo kot na tekočem traku v pravi tovarni pručk. No, skoraj pravi – pri nas je bilo precej več smeha in precej manj robotov. Pri delu smo uporabljali različna orodja: vrtalnik, rašplo, dleto, brusilni stroj, brusni papir, meter in kotnik. K sreči smo vsi deli telesa obdržali tam, kjer morajo biti, leseni deli pa so se postopoma spreminjali v uporabne pručke. Najlepši del izdelave je bil, da je lahko vsak učenec svojo pručko oblikoval po lastni zamisli. Tako ni nastala niti ena enaka pručka. Nekatere so videti kot iz oblikovalskega studia, druge kot iz gorske koče, vse pa imajo eno skupno lastnost – narejene so z lastnimi rokami. Učenci so pokazali veliko mero natančnosti, vztrajnosti in ustvarjalnosti. Bili so pridni, delovni in predvsem zelo motivirani. Delavnica je bila ves čas polna dobre volje, žagovine in občasnih vprašanj: »Učitelj, a je to še ravno?« Dan je minil tako hitro, da smo skoraj pozabili pogledati na uro. Ob koncu smo lahko ponosno občudovali nastale izdelke in ugotovili, da je pručka veliko več kot le kos lesa – je dokaz, da lahko z znanjem, sodelovanjem in malo potrpežljivosti nastane nekaj uporabnega in lepega. Če bo kdo doma nenadoma opazil, da družinski člani stojijo na pručki tudi takrat, ko to ni potrebno, naj ga ne skrbi. Ponos na lastnoročno izdelan izdelek pač nima višinske omejitve!

Učitelj: Drago Slavinec